Trump na steroidih prvič zares stresel Evropo. Ali hud razkol spreminja slovenske načrte?

Še zlasti v zadnjih dneh in tednih pozorni opazovalec mednarodnega dogajanja težko ne bi pomislil tudi na besede dolgoletnega slovenskega diplomata in trenutno svetovalca za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka, ki je dober mesec pred zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami dejal: "Mislim, da nihče ni pripravljen na Trumpovo vrnitev. Novi Trump bo veliko bolj nepredvidljiv, veliko bolj protievropski in predvsem nekdo, ki mu ne bo mar za nobeno drugo stvar, razen za interese ZDA. Na oblast ne bo prišel isti človek kot leta 2016. To bo Trump na steroidih."

Prav takšen je tudi občutek - da se trese cel svet. Liberalni mednarodni red se razkraja pred našimi očmi, pri čemer bo Donald Trump v torek obeležil šele prvo obletnico svojega drugega mandata.

Evropa pri tem ni izjema. Prvo veliko zaušnico ji je Trump prisolil že kmalu po tem, ko se je v začetku lanskega leta ponovno naselil v Ovalno pisarno. Na varnostni konferenci v Münchnu februarja lani je dal jasno vedeti, da v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini - ki je vojna na evropskih tleh - Evrope ne jemlje kot resnega partnerja in je ni niti povabil za pogajalsko mizo.

Christoph Heusgen, dolgoletni in zdaj že bivši vodja varnostne konference, je tedaj z opazno tresočim glasom govoril, da je bila lanska münchenska konferenca "evropska nočna mora" in da mora (šibka in razdeljena) "Evropa pokazati veliko več moči".

Vtis, da je 'manevriranje' steklo, je dokončno odpihnil pravkar minuli konec tedna

Sčasoma se je Evropa sicer nekoliko 'ulovila' v tem, kako 'manevrirati' med pričakovanji in zahtevami Trumpove administracije zavoljo ohranjanja transatlantskih odnosov. Trump pa je v svoji strogi drži do Evrope nekoliko popustil. Tako se je vsaj zazdelo.

Še zlasti, ko je z EU izpogajal po mnenju mnogih za Evropo slab trgovinski sporazum in ko so evropske članice Nata privolile v povečanje obrambnih izdatkov, od Amerike pa začele kupovati velike količine orožja, ki ga pošiljajo Ukrajini.

Medtem Trumpovo iskanje poti za končanje vojne na evropskih tleh ni obrodilo sadov - 24. februarja bo minilo štiri leta od pričetka ruske invazije - a vtis, da sta se Evropa in Amerika pod Trumpom vsaj nekoliko ujeli v 'manevriranju', je dokončno odpihnil pravkar minuli konec tedna.

Evropa na obratih, kot jih še ni bilo

Danska, ki nikoli ni hotela prodati ali predati Grenlandije Združenim državam, se je skupaj s svojimi evropskimi zaveznicami znašla v središču Trumpove še druge velike zaušnice Evropi. Pozor: vse so, tako kot ZDA, tudi članice Nata.

Ker hoče Grenlandijo in to utemeljuje z reševanjem svetovnega miru - trdnih dokazov, ki bi to podkrepili, pa Evropa in svet še nista videla - je Trump osmim evropskim državam, ki so v pripravah na vojaško vajo Arktična odpornost kot prve na Grenlandijo poslale manjše število svojih vojakov ali častnikov, napovedal dodatne carine.

Desetodstotne s 1. februarjem, nato pa 25-odstotne z junijem, če ZDA ne bodo dosegle dogovora o "popolnem in dokončnem" nakupu Grenlandije. Hkrati je Trump dejal, da si bo Amerika Grenlandijo prisvojila "zlepa ali zgrda", in nikoli ni izključil možnosti, da tudi s silo.

Arktična odpornost je uradno sicer res vojaška vaja, v resnici pa evropski odvračalni ukrep pred Trumpovimi grožnjami. Toda sobotna Trumpova napoved dodatnih carin je Evropo spravila 'na obrate', kakršnih po vrnitvi Trumpa v Ovalno pisarno še nismo videli.

Po principu "milo za žajfo"

Če ZDA ne bodo umaknile napovedi o dodatnih carinah, Evropski parlament 26. januarja skoraj gotovo ne bo ratificiral trgovinskega sporazuma EU-ZDA, kar lahko pomeni, da bodo trgovinski odnosi med Evropo in Ameriko potekali po principu "milo za žajfo".

Še več: francoski predsednik Emmanuel Macron je predlagal celo aktivacijo tako imenovane trgovinske bazuke - najmočnejšega evropskega trgovinskega orožja, ki ga EU še nikoli ni uporabila. Lahko ga pa v primeru, ko jo trgovinski partner izsiljuje za dosego političnega cilja.

Trgovinska bazuka omogoča različne oblike gospodarskih sankcij – denimo nove ali višje carine, omejitve uvoza ali izvoza, izključitev iz javnih naročil, omejitve za banke, omejitve investicij, restrikcije na področju intelektualne lastnine ...

A če kdaj, se je zdaj pod težo Trumpovih apetitov po Grenlandiji zazdelo, da Evropa skuša "pokazati veliko več moči".

Ob tem pa ni nepomembno, da ponovno ni enotna - nekatere vzhodnoevropske države in Italija se Arktični odpornosti ne bodo pridružile. "Rusija in Kitajska pa imata zagotovo krasen dan", kot je za nameček resen ameriško-evropski razkol pospremila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Bazuko aktivira kvalificirana večina in ne soglasje vseh

Aktivacija trgovinske bazuke (oziroma anti-coercion instrument, ACI), ki jo predlaga Macron, bi lahko zaobšla države, ki bi utegnile nasprotovati temu še do nedavnega nepredstavljivo močnemu odgovoru Evrope Trumpu.

Za aktivacijo bazuke namreč ni potrebno soglasje vseh držav članic, pač pa zadostuje kvalificirana večina. Po poročanju Financial Timesa naj bi bila med povračilnimi ukrepi tudi možnost uvedbe carin proti ZDA v skupni vrednosti 93 milijard evrov in omejevanje dostopa ameriških podjetij do trga EU.

Kakšen bo odgovor Evrope, se bodo dogovorili evropski voditelji, ki se bodo predvidoma v četrtek sestali na izrednem vrhu. Še pred tem pa bodo imeli priložnost za neformalne pogovore na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, ki se začenja danes in kamor prihaja tudi Trump v spremstvu velike ameriške delegacije.

Slovenija sredi viharja

Vsega nekaj ur pred Trumpovo sobotno napovedjo dodatnih carin osmim evropskim državam, se je končala dopisna seja slovenske vlade. Ministri so odločili, da bosta v Arktični odpornosti na Grenlandiji sodelovala tudi dva častnika Slovenske vojske.

Na vprašanje, kdaj se bosta tja odpravila, so na ministrstvu za obrambo v nedeljo za N1 pojasnili, da bo to znano predvidoma v tem tednu. Po neuradnih informacijah pa se slovenski načrti zaradi hude turbulence v ameriško-evropskih odnosih ne spreminjajo.

Ko bo urejena logistika za njun odhod na Grenlandijo, bosta tja tudi odšla, pravijo naši viri in spomnijo, da je v obrazložitvi sklepa vlade zapisana tudi možnost, da se na Grenlandijo odpravi še več pripadnikov Slovenske vojske.